Sodeluj.net - PIC Ceetrust

Komentiraj

Komentiraj

Komentiraj

V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženske in moške.

Komentiraj

Komentiraj

(1) Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja
neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno
korist.

(2) Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje:
- dela, za katero je pogoj plačilo, druga premoženjska korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada,
- dela, ki je namenjeno zgolj zadovoljevanju osebnih interesov in potreb članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist,
- dela, za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi,
- dela, če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa ta zakon ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na podlagi sodne odločbe,
- dela, ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih,
- dela z namenom strokovnega usposabljanja, brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.

Komentiraj

(1) Posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo, je prostovoljec ali prostovoljka (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).

(2) Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Komentiraj

(1) Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje 10. člen tega zakona in ga posameznik izvaja redno, najmanj 24 ur letno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se lahko na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe, organizirano prostovoljstvo izvaja tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo. Prostovoljstvo se v teh osebah opravlja v okviru posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev redne dejavnosti javne službe in ne smejo posegati v pristojnosti in obveznosti organizacije, določene s posebnim zakonom ali drugim predpisom. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom organizacije, pri izvajanju programa pa imajo te organizacije pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij v okviru katerih se organizirano prostovoljstvo izvaja.

Komentiraj

Dolgotrajno prostovoljstvo je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko brez presledka, v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev.

Komentiraj

(1) Prostovoljske organizacije so pravne osebe zasebnega prava, priglašene v razvid prostovoljskih organizacij iz 39. člena tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katerih primarna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva določeno v 2. členu tega zakona, ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v splošno korist .

(2) Če sta pri izvajanju prostovoljskega dela udeleženi organizacija, ki zagotavlja in usposablja prostovoljce ter organizira prostovoljsko delo in organizacija, v okviru katere se prostovoljsko delo opravlja, morata skleniti pisni dogovor o izvrševanju pravic in obveznosti do prostovoljca in uporabnikov prostovoljskega dela, kot jih določa ta zakon.

(3) Prostovoljske organizacije ne morejo biti politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so prostovoljske organizacije tudi sestavni deli cerkva in drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi Zakona o verski svobodi in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena.

Komentiraj

11. člen
(prepoved diskriminacije)

(1) Prostovoljska organizacija posameznika, ki želi opravljati prostovoljsko delo, pri sprejemu in med izvajanjem prostovoljskega dela ne sme postavljati v neenakopraven položaj glede na osebne okoliščine, kot na primer spola, rase ali etničnega porekla, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali druge osebne okoliščine.

(2) Prostovoljska organizacija in prostovoljec morata v razmerju do fizičnih oseb, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno, postopati po načelu enakih možnosti za vse, ne glede na osebne okoliščine, kot na primer spol, raso ali etnično poreklo, barvo kože, starost, zdravstveno stanje oziroma invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, nacionalno in socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine.

(3) Prostovoljska organizacija usmerja prostovoljce v prostovoljsko delo skladno s svojimi cilji in dejavnostjo, potrebami uporabnikov prostovoljskega dela, željami prostovoljca ter naravo in zahtevnostjo prostovoljskega dela.

Komentiraj

(1) Prostovoljske organizacije so dolžne pri izbiri, usposabljanju in usmerjanju prostovoljcev v prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, kot so invalidi, osebe z motnjami v razvoju, starejše in nemočne osebe, osebe mlajše od 15 let, bolniki ter osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, zagotoviti, da prostovoljci imajo ali predhodno pridobijo posebna znanja, izkušnje in sposobnosti za prostovoljsko delo z navedenimi skupinami ljudi in drugimi osebami, ki se v skladu s posebnimi predpisi, štejejo za osebe s posebnimi potrebami oziroma na podlagi posebnih predpisov spadajo med ranljive skupine prebivalstva..

(2) Prostovoljskega dela s skupinami ljudmi iz prejšnjega odstavka ne smejo opravljati osebe:
- ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ali obveznega zdravljenja odvisnosti ali prepovedi opravljanja poklica, dela ali dolžnosti ki je v zvezi s področjem opravljanja prostovoljskega dela ter
- zoper katere je bil uveden kazenski postopek ali so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali za protipravno pridobitev premoženjske koristi.

Komentiraj

Prepovedano je izkoriščanje ali zloraba prostovoljcev z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske koristi.

Komentiraj

(1) Otroci do dopolnjenega 15. leta lahko, samo pod nadzorom mentorja ali mentorice (v nadaljnjem besedilu: mentor), opravljajo le prostovoljsko delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti.

(2) Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo prostovoljsko delo le pod nadzorom mentorja. Opravljajo lahko le tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim.

Komentiraj

Prostovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri tej organizaciji.

Komentiraj

(1) Prostovoljci, ki so napoteni na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela v tujino, imajo vse pravice in obveznosti določene s tem zakonom in prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

(2) Prostovoljska organizacija, ki organizira izvajanje prostovoljstva v tujini, je prostovoljcem iz prejšnjega odstavka tega člena dolžna zagotoviti pravice in obveznosti določene s tem zakonom.

(3) Tujci in osebe, ki jim je bila na podlagi posebnega zakona priznana pravica do azila, lahko opravljajo prostovoljsko delo v Republiki Sloveniji v skladu zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo položaj tujcev v Republiki Sloveniji, in s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi.

Komentiraj

(1) Organizirano prostovoljsko delo (v nadaljnjem besedilu: prostovoljsko delo) se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora s katerim prostovoljec in prostovoljska organizacija dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko delo.

(2) K sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka lahko pristopijo tudi druge pogodbene stranke, ki imajo zaradi varstva svojih pravic ali obveznosti, posebne interese za specifično obliko prostovoljskega dela.

Komentiraj

(1) Dogovor o prostovoljskem delu je sklenjen v pisni obliki. Če se s tem strinjata obe stranki dogovora in če to ne nasprotuje določbam tega zakona je dogovor lahko sklenjen tudi ustno.

(2) Sklenitev dogovora v pisni obliki je obvezna:
- če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali prostovoljska organizacija
- v primerih prostovoljskega dela slovenskih državljanov v tujini,
- v primerih dolgotrajnega prostovoljstva,
- v primerih prostovoljskega dela otrok do dopolnjenega 15. leta in mladoletnih oseb ter oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, v skladu s štirinajstim členom tega zakona ter

Komentiraj

(1) Bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:
- podatki o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma sedežu,
- določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,
- opis prostovoljskega dela,
- določitev pravice do dnevnega in tedenskega počitka,
- določitev specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter obveznost spoštovanja etičnega kodeksa prostovoljske organizacije,
- določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,
- določitev načina zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu,
- določitev načina zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrožale varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,
- določitev upravičenih stroških vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in načinu njihove povrnitve prostovoljcu,
- ugotovitev, da na strani prostovoljca ne obstajajo zdravstvene ali druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem prostovoljskega dela prihaja v stik,
- ugotovitev o urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja prostovoljca
- določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti ter
- določitev načina prenehanja dogovora.

(2) Obvezna sestavina dogovora s prostovoljcem, ki opravlja prostovoljsko delo z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, je tudi izjava prostovoljca, da pri njemu niso podane okoliščine iz drugega odstavka 12. člena tega zakona. Prostovoljska organizacija lahko od prostovoljca zahteva tudi predložitev potrdila iz kazenske ali druge ustrezne uradne evidence, ki to dokazujejo.

(3) V primerih sklepanja dogovora o prostovoljskem delu z osebo, kateri je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti zastopnik, ob pogoju, da se navedena oseba s tem strinja.

(4) V primerih sklepanja dogovora o prostovoljskem delu z otrokom do dopolnjenega 15. leta ali mladoletno osebo in osebo, kateri je delno odvzeta poslovna sposobnost je obvezna sestavina dogovora soglasje skrbnika ali zakonitega zastopnika, v skladu s predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.

(5) Dogovor o prostovoljskem delu lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.

Komentiraj

Za oblike prostovoljstva in razmerja iz dogovora o prostovoljskem delu, ki s tem zakonom niso urejena, se subsidiarno uporabljajo splošni predpisi, ki veljajo za obligacijska razmerja.

Komentiraj

(1) Pri sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu morajo prostovoljske organizacije upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka in varstva počitka otrok, mlajših od 15 let, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno in če ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o razporejanju dela.

(3) Dogovor sklenjen v nasprotju z določbami prejšnjih dveh odstavkov je ničen.

Komentiraj

Dogovor o prostovoljskem delu preneha veljati:
- s potekom časa, za katerega je bil sklenjen,
- sporazumno ali z odpovedjo ene od strank,
- z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik ali pristojni center za socialno delo ne poda pisno soglasje za nadaljevanje prostovoljskega dela,
- z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 12. člena tega zakona,
- z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, ki nima pravnega naslednika,
- iz drugih razlogov, ki so z dogovorom o prostovoljskem delu dogovorjeni ter
- v drugih primerih določenih s tem zakonom.

Komentiraj

(1) Prostovoljec oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če to v roku, ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec dogovor odpove v primeru, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene obveznosti.

(2) Prostovoljska organizacija lahko predčasno odpove dogovor, če preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za opravljanje prostovoljskega dela.

Komentiraj

(1) Prostovoljska organizacija, ki zagotavlja in usposablja prostovoljce ter organizira prostovoljsko delo, vodi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela.

(2) Evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela vsebuje naslednje podatke:
- naziv in sedež prostovoljske organizacije ter datumu vzpostavitve evidenčnega lista,
- osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
- datum rojstva,
- spol,
- državljanstvo,
- status prostovoljca (učenec, dijak, študent, zaposlen, brezposeln, upokojenec, drugo),
- datum oziroma časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil, ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela,
- podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno prostovoljsko delo,
- vrsta prostovoljskega dela, ki je lahko organizacijsko, vsebinsko ali ostalo delo.
- področje prostovoljskega dela po razvidu, določenim s predpisom iz sedmega odstavka tega člena ,
- kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s prostovoljskim delom,
- število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega dela in
- podpis odgovorne osebe.

(3) Podatek iz enajste alineje drugega odstavka tega člena prostovoljska organizacija vpiše, na zahtevo prostovoljca oziroma, če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

(4) Prostovoljska organizacija vodi evidenco v elektronski ali fizični obliki na način, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.

(5) Prostovoljska organizacija ali druga pravna oseba, v okviru katere je bilo prostovoljsko delo opravljeno, mora prostovoljski organizaciji iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno sporočiti podatke o opravljenem prostovoljskem delu. Roke in način posredovanja podatkov organizaciji dogovorita z dogovorom iz drugega odstavka 10. člena.

(6) Organizacijsko delo iz devete alineje drugega odstavka tega člena pomeni opravljanje aktivnosti vodenja projektov in programov, njihove organizacije ali organizacije njenega dela in opravljanje mentorstva prostovoljcem. Vsebinsko delo iz devete alineje drugega odstavka tega člena pomeni opravljanje prostovoljskih del, za izvajanje katerih so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta. Posebna znanja in veščina lahko prostovoljec pridobi v šolsko-izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije.
Ostalo delo iz devete alineje drugega odstavka tega člena pomeni opravljanje prostovoljskih aktivnosti, ki imajo ali naravo
pomožnih del za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali za opravljanje katerih ni potrebno posebno usposabljanje.

(7) Razvid področij prostovoljskega dela in podrobnejšo vsebino lista iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za javno upravo.

Komentiraj

(1) Ne glede na obliko dogovora je prostovoljska organizacija na zahtevo prostovoljca dolžna izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu.

(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela ter, če prostovoljec to želi, navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvo ali s prostovoljskim delom.

(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podpis pooblaščene osebe za zastopanje prostovoljske organizacije.

(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena dokazuje sklenitev ustnega dogovora o prostovoljskem delu.

(5) Državljanom Republike Slovenije, ki opravljajo prostovoljsko delo v tujini, je dolžna izdati potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljska organizacija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je prostovoljsko delo v tujini organizirala ali soorganizirala.

(6) Prostovoljska organizacija vodi evidenco izdanih potrdil.

Komentiraj

(1) Prostovoljec ima pravico do:
- predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot prostovoljcu pripadajo po tem ali posebnem zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov prostovoljske organizacije,
- seznanitve z morebitnimi nevarnostmi opravljanja prostovoljskega dela,
- sklenitve pisnega dogovora o prostovoljskem delu, če to zahteva,
- potrdila o opravljenem prostovoljskem delu, če to zahteva,
- seznanitve z etičnim kodeksom organizacije in drugimi etičnimi normami, ki so pomembne za posamezne oblike prostovoljskega dela,
- ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom,
- mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno pomoč in podporo,
- zagotovitve varnosti in zdravja pri delu,
- dnevnega in tedenskega počitka v dogovorjenem obsegu,
- aktivnega sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na prostovoljsko delo,
- odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v nasprotju z določili tega ali drugih zakonov,
- povrnitve dogovorjenih stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela,
- vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve pravic na pristojni organ upravljanja,
- varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

(2) V primeru sklenitve ustnega dogovora o prostovoljskem delu mora prostovoljec prostovoljski organizaciji podati pisno izjavo, da je bil seznanjen s pravicami in obveznostmi iz prve , druge in pete alineje prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Opravičena odsotnost prostovoljca s prostovoljskega dela ne vpliva na pravice iz prvega odstavka tega člena.

Komentiraj

(1) Prostovoljcu s statusom brezposelne osebe zaradi opravljanja prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so mu bile priznane v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

(2) Prostovoljec iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan o opravljanju prostovoljskega dela v skladu s tem zakonom pisno obvestiti pristojno službo Zavoda RS za zaposlovanje, ki to okoliščino ustrezno upošteva pri izpolnjevanju obveznosti prostovoljca po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Komentiraj

(1) Obveznosti prostovoljca so:
- izpolnjevanje obveznosti prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,
- skrbno opravljanje prostovoljskega dela, v skladu s strokovnimi standardi in etičnimi pravili, ter prejetimi navodili prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira,
- spoštovanje pravil delovanja prostovoljske organizacije in
- varovanje zaupnih poslovnih podatkov, ki jih kot take določi prostovoljska organizacija ter osebnih in drugih podatkov s katerimi so se seznanili ob opravljanju prostovoljskega dela
- vodenje evidence in poročanje o opravljenem prostovoljskem delu

(2) Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka ima prostovoljec pravico odkloniti izvajanje navodil prostovoljske organizacije, če bi bilo opravljanje prostovoljskega dela v skladu z navodili nevarno za življenje ali zdravje prostovoljca ali drugih oseb ali v neskladju z veljavnimi predpisi. Opravljanje prostovoljskega dela lahko odkloni tudi v primeru, če meni, da bi bilo izvajanje za njega moralno ali etično nesprejemljivo ali v nasprotju s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu.

(3) Če bi izvajanje navodil prostovoljske organizacije, ki prostovoljsko delo organizira, lahko povzročilo škodo prostovoljcu, uporabnikom prostovoljskega dela ali tretjim osebam, je obveznost prostovoljca prostovoljsko organizacijo na to pisno opozoriti. V nujnih primerih, je izjemoma opozorilo lahko tudi ustno.

Komentiraj

(1) Obveznosti prostovoljske organizacije so:
- spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca iz 26. člena tega zakona,
- izvrševanje obveznosti do prostovoljca prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,
- zagotavljanje pogojev za spoštovanje pravic prostovoljca,
- izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z vsebino, kot je določena v 25. členu tega zakona,
- zagotavljanje materialnih pogojev in sredstev za izvajanje prostovoljskega dela,
- zagotavljanje povračil dogovorjenih stroškov prostovoljcu,
- zagotavljanje spoštovanja varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti prostovoljca,
- zagotavljanje drugih pogojev in pravic določenih s tem zakonom in
- vodenje evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela iz 23. člena tega zakona.

(2) Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca za čas opravljanja prostovoljskega dela za primer:
- opravljanja prostovoljskega dela v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca in
- če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

Komentiraj

(1) Za škodo, ki jo povzroči prostovoljec uporabniku prostovoljskega dela ali tretjim osebam odgovarja po načelu objektivne odgovornosti prostovoljska organizacija, v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja.

(2) Če se dokaže, da je bila škoda povzročena namerno ali zaradi hude malomarnosti prostovoljca, ima prostovoljska organizacija, ki je škodo poravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do regresnega zahtevka za poplačilo celotne izplačane odškodnine.

(3) Prostovoljska organizacija lahko zavaruje svojo odgovornost za ravnanje prostovoljcev do tretjih oseb.

Komentiraj

(1) Prostovoljska organizacija mora, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno, prostovoljcu povrniti naslednje stroške, ki so nastali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela:
− potne stroške, stroške prehrane in nastanitve,
− stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo in bivanjem v tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini,
− nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ko gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki urejajo delovna razmerja ali v posebnih predpisi in internih aktih prostovoljske organizacije

(2) Potne stroške, stroške prehrane in nastanitve, stroške prevoza in druge stroške povezane s potjo ter stroške povezane z bivanjem v tujini, organizacija prostovoljcu povrne v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih.

(3) Nadomestilo za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem znesku. Pavšalni znesek nadomestila se določi na podlagi izračuna realnih stroškov, vendar na letni ravni ne sme presegati 15 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta.

(4) Tujcu, ki je bil v Republiko Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela, mora prostovoljska organizacija izplačati tudi nadomestilo za osebne stroške, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva. Nadomestilo za osebne stroške lahko organizacija prostovoljcu izplača mesečno ali v enkratnem znesku.

Komentiraj

(1) Usposabljanje prostovoljca za prostovoljsko delo je dolžna zagotoviti prostovoljska organizacija v okviru svojih možnosti in je za prostovoljca brezplačno.

(2) Usposabljanje prostovoljca zajema:
- teoretično in praktično seznanitev prostovoljca z vsebino in načinom opravljanja prostovoljskega dela,
- seznanitev prostovoljca s prostovoljsko organizacijo, ki prostovoljsko delo organizira in organizacijo v okviru katere bo prostovoljsko delo opravljal, njenim delovanjem in njenimi splošnimi akti ter z etičnim kodeksom organizacije,

- seznanitev prostovoljca z njegovimi pravicami in obveznostmi v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela.

Komentiraj

(1) Prostovoljska organizacije je dolžna zagotoviti mentorstvo in skrbeti za usposabljanje mentorjev prostovoljskega dela (v nadaljnjem besedilu: mentor).

(2) Mentorstvo obsega aktivnosti organizacije prostovoljskega dela in izvajanje podpore prostovoljcem pri opravljanju prostovoljskega dela. Naloga mentorstva je skrb za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela. Mentorstvo se lahko izvaja tudi kot oblika prostovoljskega dela.

(3) Mentor je lahko le opravilno sposobna polnoletna oseba, ki po prostovoljskih izkušnjah presega izkušnje oseb, ki se želijo vključiti v prostovoljsko delo.

Komentiraj

(1) Prostovoljec lahko zahtevo iz trinajste alineje 26. člena tega zakona vloži v roku 30 dni od dneva kršitve pravic ali neizpolnitve obveznosti.

(2) Pristojni organ prostovoljske organizacije je dolžan odločiti o zahtevi prostovoljca v 30 dneh od prejema zahteve, kršitev odpraviti oziroma obveznost izpolniti.

(3) Prostovoljec ima pravico organu iz prejšnjega odstavka tudi osebno predstaviti okoliščine, zaradi katerih meni, da so bile kršene njegove pravice.

(4) V primeru, da obveznost iz drugega odstavka tega člena v danem roku ni izpolnjena oziroma kršitev ni odpravljena lahko prostovoljec uveljavi sodno varstvo pred pristojnim okrajnim sodiščem.

Komentiraj

Prostovoljska organizacija lahko prostovoljcu podeli letno nagrado za izjemne dosežke, če ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor.

Komentiraj

Prostovoljstvo se kot družbeno vrednoto vključuje v vzgojno izobraževalni sistem na podlagi meril in kriterijev, ki jih določajo predpisi na področju vzgoje in izobraževanja.

Komentiraj

(1) Z namenom spodbujanja prostovoljstva Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo razvoja prostovoljskega dela (v nadaljnjem tekstu: Strategija).

(2) Strategija določa temeljne politike in ukrepe spodbujanja prostovoljskega dela.

(3) Strategija se sprejme za obdobje petih let.

(4) Strategijo pripravi ministrstvo pristojno za javno upravo, v sodelovanju z ministrstvi, v pristojnosti katerih sodijo naloge s področja prostovoljskega dela.

(5) Za izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka in spremljanje izvajanja Strategije Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrstva pristojnega za javno upravo, imenuje delovno telo sestavljeno iz predstavnikov ministrstev in prostovoljskih organizacij.

Komentiraj

(1) Na podlagi Strategije ministrstva in drugi organi državne uprave načrtujejo in izvajajo ukrepe za spodbujanje in razvoj prostovoljstva. Pri načrtovanju ukrepov morajo sodelovati s prostovoljskimi organizacijami.

(2) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega razpisa.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se sredstva lahko dodelijo subjektom, ki niso prostovoljske organizacije, če na javni razpis ni bilo predloženo zadostno število vlog prostovoljskih organizacij in bi zato sredstva ostala neporabljena.

(4) Lokalne skupnosti, na način in v okviru namena ter najmanj v enakem obsegu kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko določijo projekte in programe ter zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje.

(5) Če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega ali lokalnih proračunov, razen v primerih, ko je z drugim zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom iz sedmega odstavka 43. člena.

(6) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna se pri izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo, stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev priznavajo kot upravičeni stroški sofinanciranja projektov in programov.

Komentiraj

(1) Za lažje doseganje skupnih ciljev se lahko prostovoljske organizacije povezujejo v mreže prostovoljskih organizacij.

(2) Mreže prostovoljskih organizacij iz prejšnjega odstavka niso pravne osebe. Izkazujejo se s formaliziranim pristopom posamezne prostovoljske organizacije k mreži. Njena organizacija, način dela in pristojnosti so določene s pooblastilnim razmerjem prostovoljskih organizacij, ki so vanjo vključene.

Komentiraj

(1) Za potrebe spremljanja prostovoljstva in uveljavljanje pravic in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi pisne priglasitve pravne osebe zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, za vpis v razvid, vzpostavi elektronski razvid prostovoljskih organizacij in ga objavi na spletni strani ministrstva.

(2) Razvid prostovoljskih organizacij vsebuje naslednje podatke:
- matično številko pravne osebe,
- naziv in sedež pravne osebe,
- statusna oblika pravne osebe,
- osebne podatke zakonitega zastopnika,
- dejavnost pravne osebe,
- datum vpisa v razvid,
- datum izbrisa iz razvida ter
- razlog izbrisa.

Komentiraj

(1) Pisna priglasitev vsebuje naslednje podatke:
- matično številko pravne osebe,
- naziv in sedež pravne osebe,
- statusna oblika pravne osebe,
- osebne podatke zakonitega zastopnika,
- dejavnost pravne osebe,
- izjavo, da pravna oseba izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 10. člena tega zakona,
- da ne gre za organizacijo iz tretjega odstavka 10 člena ter
- datum, žig in podpis zakonitega zastopnika.

(2) Minister, pristojen za javno upravo določi obrazec iz prejšnjega odstavka tega člena in ga objavi na spletni strani ministrstva.

Komentiraj

(1) Izbris prostovoljske organizacije iz razvida se izvrši, če:
- prostovoljska organizacija to pisno zahteva,
- pravna oseba preneha obstajati,
- prostovoljska organizacija iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne predloži poročila o prostovoljstvu iz prvega odstavka 43. člena tega zakona,
- prostovoljska organizacija iz petega odstavka 24. člena ne sporoči podatkov o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljski organizaciji iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ter če
- ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid.

(2) Pravnim osebam iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka ponovna priglasitev za vpis v elektronski razvid prostovoljskih organizacij ni dovoljena pred potekom dveh let od izbrisa.

Komentiraj

(1) Prostovoljske organizacije iz prvega odstavka 24. člena tega zakona enkrat letno pripravijo poročilo o prostovoljstvu, ki vsebuje naslednje podatke za preteklo koledarsko leto:
- o številu, državljanstvu, spolu, starosti in delovno - pravnem statusu prostovoljcev,
- o kraju izvajanja prostovoljskega dela ter o prostovoljskih organizacijah in drugih pravnih osebah zasebnega ali javnega prava v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, ter
- o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu opravljenih prostovoljskih ur glede na vrsto prostovoljskega dela, glede na starost, spol in delovno – pravni status prostovoljcev

(2) Podatki iz prejšnjega odstavka tega člena se izkazujejo po področjih prostovoljskega dela, v skladu z razvidom, določenim na podlagi sedmega odstavka 24. člena tega zakona.

(3) Poročilo o prostovoljstvu je priponka letnega poročila, ki ga organizacije pripravijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil, in se predloži hkrati z letnim poročilom preko spletnega portala organa za javno pravne evidence in storitve.

(4) Na podlagi poročil o prostovoljstvu pristojni organ za javno pravne evidence in storitve pripravi zbir podatkov o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga, skupaj s seznamom prostovoljskih organizacij, ki so v skladu s tem zakonom zavezane za poročanje, posreduje ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.

(5) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, pripravi skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predloži Vladi Republike Slovenije v seznanitev.

(6)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje zbir podatkov o prostovoljskih organizacijah in drugih pravnih osebah, v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo opravljeno, podatke o številu prostovoljcev in opravljenem prostovoljskem delu ter ocenjeno vrednost prispevka prostovoljstva k družbeni blaginji. Skupno poročilo o prostovoljstvu se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

(7) Način izkazovanja in sporočanja podatkov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, ocenjeno vrednosti opravljenega prostovoljskega dela, glede na vrsto prostovoljskega dela iz devete alineje drugega odstavka 24. člena, vsebino in roke za predložitev zbira podatkov iz četrtega odstavka tega člena ter rok za predložitev skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, predpiše minister, pristojen za javno upravo.

Komentiraj

(1) Prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam se podeljuje Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem tekstu: Nagrada) in Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem besedilu: Priznanje) kot najvišji državni priznanji za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja.

(2) Zaslužnemu prostovoljcu se podeli Nagrada za življenjsko delo, če se je s svojim prostovoljskim delom izjemno uveljavil in z njim trajno prispeval k razvoju prostovoljstva in družbeni blaginji Republike Slovenije ali za enkratni izjemen dosežek, če ima ta izjemen vpliv na področju prostovoljstva.

(3) Zaslužni prostovoljski organizaciji se podeli Nagrada, če je s svojim delom dosegla izjemne in trajne dosežke na področju prostovoljstva na območju Republike Slovenije v časovnem obdobju daljšem od dvajset let.

(4) Priznanje se podeli za pomembne dosežke prostovoljcev in prostovoljskih organizacij v obdobju zadnjih dveh let.

(5) Nagrada in Priznanj se podeljujejo na podlagi naslednjih kriterijev :
- evidentirana leta prostovoljskega dela oziroma dela na področju prostovoljstva,
- število opravljenih prostovoljskih ur,
- pomen dejansko dosežene spremembe zaradi opravljanja prostovoljstva ali dela na področju prostovoljstva,
- število vključenih deležnikov,
- obseg vpliva opravljenega prostovoljskega dela prostovoljca ali opravljenega dela na področju prostovoljstva na vključevanje drugih posameznikov v prostovoljstvo in širitev ideje ter načel prostovoljstva ter
- izkazan vpliv na širjenje potenciala prostovoljskega dela - vzpostavljeni novi programi prostovoljskega dela.

(6) Kandidate za Nagrado in Priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.

Komentiraj

(1) Vsako leto se lahko zaslužnim prostovoljcem ali prostovoljskim organizacijam podeli največ ena Nagrada ter največ šest Priznanj. Podeljujejo se za vsa področja prostovoljstva.

(2) O podelitvi odloča Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva ( v nadaljnjem besedilu: Odbor) z najmanj dvotretjinsko večino vseh članov.

(3) Prostovoljcu se lahko podeli največ ena Nagrada in največ eno Priznanje.

(4) Nagrada in Priznanje se izkazujeta s finančno nagrado in posebno listino.

(5) Nagrado in Priznanje podeljuje vsako leto ob svetovnem dnevu prostovoljstva Odbor, izroči pa predsednik Odbora.

(6) Nagrada in Priznanje Republike Slovenije se ne moreta podeliti posmrtno ali organizaciji, ki je v času postopka ocenjevanja in podeljevanja iz kateregakoli razloga prenehala ali je v postopku prenehanja.

(7) Višino Nagrade in Priznanja tako, da je razmerje med njima 3:1, določi, na predlog Odbora, Vlada Republike Slovenije.

(8) Podrobnejšo ureditev Nagrade in Priznanj, podrobnejši način predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega odstavka 47. člena, podrobnejše kriterije in merila za podelitev Nagrade in Priznanja, način podelitve Nagrade in Priznanja, način oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 46. člena ter pristojnosti in področja njihovega dela in vsebino ter roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 47. člena določi Vlada Republike Slovenije.

Komentiraj

(1) Odbor, na predlog ministra, pristojnega za javno upravo, imenuje Vlada Republike Slovenije. Ima devet članov. Sestavljen je tako, da člani v njem zastopajo vsa področja prostovoljskega dela.

(2) Štiri kandidate za člane Odbora predlagajo prostovoljske organizacije, enega kandidata predlaga urad predsednika Republike Slovenije, enega kandidata predlaga ministrstvo pristojno za javno upravo, tri kandidate pa predlagajo ministrstva tako, da se z njihovim imenovanjem zagotovi zastopanost še manjkajočih področij prostovoljskega dela.

(3) Člani Odbora so imenovani za dobo štirih let tako, da se pri prvem imenovanju za štiri člane Odbora določi mandat dveh let, za ostale pa štiri leta. Mandat članov Odbora se lahko ponovi le enkrat.

(4) Predsednika Odbora in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe.

(5) Za pomoč pri izbiri kandidatov za podelitev nagrad in priznanj lahko Odbor, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za javno upravo, vladi predlaga imenovanje posebne strokovne komisije za posamezna področja prostovoljskega dela. ki pripravijo strokovne ocene o posameznih predlogih.

Komentiraj

(1) Delo Odbora in komisij je častno in brezplačno.

(2) Odbor zagotavlja javnost delovanja tako, da vsako leto objavi javni poziv za predlaganje kandidatov za Nagrado in Priznanje ter objavi sestavo imenovanih strokovnih komisij in poročilo o svojem delu.

(3) Odbor sprejme poslovnik, ki podrobneje določa način dela Odbora in strokovnih komisij.

(4) Poslovnik začne veljati, ko da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Strokovna in administrativna dela za Odbor opravlja ministrstvo pristojno za javno upravo.

Komentiraj

Sredstva za delovanje Odbora in strokovnih komisij ter sredstva za Nagrado in Priznanje se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenija, v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Komentiraj

Svet lokalne skupnosti lahko, v okviru svoje pristojnosti, z ustreznimi predpisi določi in uredi nagrade in priznanja lokalne skupnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

Komentiraj

(1) Za izvajanje tega zakona je pristojno ministrstvo, pristojno za javno upravo.

(2) Ministrstvo pristojno za javno upravo spremlja stanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji ter sodeluje pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki vplivajo na delovanje prostovoljcev in prostovoljskih organizacij in skrbi za izvajanje Strategije.

Komentiraj

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
- nad določbami drugega odstavka 18. člena, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 19. člena, prvega in drugega odstavka 24. člena, prvega, drugega, petega in šestega odstavka 25. člena ter nad deveto alinejo prvega odstavka 29. člena tega zakona, Inšpektorat Republike Slovenije za javno upravo;
- nad določbami prvega in drugega odstavka 12. člena, nad določbami prvega in drugega odstavka 14. člena in prvega odstavka 21. člena tega zakona, Inšpektorat Republike Slovenije za delo ter
- nad določbami četrtega odstavka 24. člena tega zakona, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.

(2) Inšpektorat Republike Slovenije za javno upravo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije izvršujejo pristojnosti iz prejšnjega odstavka kot prekrškovni organi.

Komentiraj

(1) Z globo od 100 do 500 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, ki:
- ne sklene dogovora o prostovoljskem delu v pisni obliki (drugi odstavek 18. člena) ali ne izda potrdila o sklenitvi ustnega dogovora (prvi in peti odstavek 25. člena) ali ga sklene brez obveznih sestavin (drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena);
- ne vodi evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela (drugi in četrti odstavek 24. člena) ali evidence izdanih potrdil (šesti odstavek 25. člena).

(2) V kolikor so prekrški iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena storjeni proti mladoletni osebi ali osebi, ki ji je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, se znesek globe podvoji.

(3) Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, ki opusti dolžnost (prvi odstavka 12. člena) ali dopusti opravljanje prostovoljskega dela osebi, ki ji dela s temi skupinami ljudi ni dovoljeno opravljati (drugi odstavek 12. člena);

(4) Z globo od 400 do 800 evrov se za prekršek kaznuje prostovoljska organizacija, ki z otrokom do dopolnjenega 15. leta ali mladoletno osebo ali osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, sklene dogovor o opravljanju ali ji naloži opravljanje prostovoljskega dela, ki ni primerno njeni starosti in psihofizičnim zmožnostim ali pa ga dovoli opravljati brez nadzora mentorja (prvi, drugi in tretji odstavek 14. člena) in v času, ko takega dela ne bi smel opravljati (prvi odstavek 21. člena).

(5) Odgovorna oseba prostovoljske ali druga organizacije se kaznuje:
- z globo od 50 do 250 evrov za prekrške iz prvega odstavka tega člena,
- z globo od 1.000 do 2.000 evrov za prekršek iz tretjega odstavka tega člena ter
- z globo od 200 do 400 evrov za prekrške iz četrtega odstavka tega člena.

Komentiraj

(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz sedmega in osmega odstavka 45. člena v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za javno upravo, izda predpis iz sedmega odstavka 24. člena, drugega odstavka 41. člena in šestega odstavka 43. člena, v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Komentiraj

Vlada Republike Slovenije sprejme Strategijo iz 37. člena tega zakona v roku treh let od dneva uveljavitve tega zakona.

Komentiraj

(1) Člane Odbora iz prvega odstavka 46. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije imenuje v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve tega zakona.

(2) Ministrstvo za javno upravo skliče prvo sejo Odbora v roku 30 dni od dneva imenovanja članov.

(3) Odbor na prvi seji izbere predsednika in njegovega namestnika ter sprejme poslovnik o delu iz tretjega odstavka 47. člena.

Komentiraj

Pooblaščena organizacija za obdelavo in posredovanje podatkov iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

Komentiraj

(1) Prva poročila o prostovoljstvu in prvo skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, v skladu z določbo prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 43. člena tega zakona, prostovoljske organizacije in ministrstvo, pristojno za javno upravo, pripravijo v rokih določenih s tem zakonom in predpisom iz sedmega odstavka 43. člena v koledarskem letu, ki sledi letu uveljavitve tega zakona.

(2) Ne glede na določbo 43. člena tega zakona se za potrebe priprave prvega poročila o prostovoljstvu in prvega skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji po uveljavitvi tega zakona, kot obdobje poročanja, šteje obdobje od dneva uveljavitve tega zakona do izteka koledarskega leta v katerem je zakon stopil v veljavo.

Komentiraj

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Komentiraj